Ozemlje med Soško dolino, Krasom, Trstom in Istro je v dva tisoč letih zamenjalo veliko imen. Vsako je povedalo, kdo je deželo takrat obvladoval ali kdo si jo je želel. Ime Venezia Giulia, ki ga je Italija uporabila za ozemlje, priključeno po letu 1918, je med njimi eno najmlajših.
Rimljani so poznali Julijske Alpe in Benečijo z Istro, „Julijske Benečije“ pa niso poznali nikoli. Ime je nastalo šele leta 1863 v Milanu.
Ljudstva brez države
Pred prihodom Rimljanov so na tem prostoru živela različna ljudstva. V Istri so bili Histri, po katerih ima polotok ime še danes. Na Krasu in v zaledju Trsta so živeli Karni, na Notranjskem in v zaledju Kvarnerja Japodi, zahodno od Soče, v današnjem Venetu in Furlaniji, pa Veneti. Od 4. stoletja pred našim štetjem so v Vzhodne Alpe prihajali keltski Tavriski.
Imena so bila vezana na ljudstva in pokrajinske oblike, ne na meje. Iz tega časa izvirajo besede, ki živijo še danes: ime Istre po Histrih in verjetno tudi ime Krasa, ki ga jezikoslovci povezujejo s staro besedo za kamen ali skalo.
- Histria – Istra
- Carni – Karni
- Iapodes – Japodi
- Veneti – Veneti
Oglej, Julijske Alpe in deseta pokrajina
Leta 181 pred našim štetjem so Rimljani ustanovili kolonijo Akvilejo (Oglej), izhodišče za prodor proti vzhodu. Gorovje nad Sočo so poimenovali Julijske Alpe (Alpes Iuliae); ime povezujejo z Julijem Cezarjem ali s trgom Forum Iulii, današnjim Čedadom.
Cesar Avgust je Italijo okoli začetka našega štetja razdelil na enajst pokrajin. Deseta se je imenovala Venetia et Histria (Benečija in Istra) in je na vzhodu segala do reke Raše v Istri. Tergeste (Trst) je bil njen del, Tarsatica (Reka) pa je že sodila v Liburnijo in s tem v provinco Dalmacijo. Ime »Benečija« je tu prvič zajelo tudi Istro; posebne »julijske« dežele pa Rimljani niso poznali.
- Aquileia – Oglej
- Tergeste – Trst
- Forum Iulii – Čedad
- Alpes Iuliae – Julijske Alpe
- Regio X Venetia et Histria
Zapora Julijskih Alp
V 3. in 4. stoletju je Rim prehode čez Julijske Alpe zavaroval z obrambnim sistemom zidov in utrdb, ki ga viri imenujejo Claustra Alpium Iuliarum. Potekal je od Kvarnerja čez Notranjsko do Gorenjske; ostanki so ohranjeni na Hrušici (Ad Pirum) in pri Vrhniki. Tod je šla glavna cesta iz Akvileje v Emono.
Dioklecijan je ob preureditvi cesarstva ohranil provinco Venetia et Histria. Ko je leta 476 propadlo Zahodnorimsko cesarstvo, so ozemlje obvladovali Odoaker in nato Ostrogoti, sredi 6. stoletja pa Bizanc. Zapora Julijskih Alp je prva »meja« na tem prostoru, ki ni ločevala ljudstev, temveč varovala Italijo pred vpadi z vzhoda.
- Claustra Alpium Iuliarum
- Ad Pirum – Hrušica
- Nauportus – Vrhnika
- Emona – Ljubljana
Langobardi, Slovani in Furlanija
Leta 568 so Langobardi pod kraljem Alboinom vdrli v Italijo prek Vipavske doline. Njihova prva vojvodina s sedežem v Čedadu je po mestu Forum Iulii dobila ime, iz katerega je nastalo ime Furlanija (Friuli). Ime, ki je prej pomenilo trg, je tako postalo ime dežele.
V istem času so se v Vzhodne Alpe in na Kras naselili Slovani, predniki Slovencev. Nastala je kneževina Karantanija s središčem na Gosposvetskem polju, ki je sredi 8. stoletja priznala bavarsko nadoblast. Istrska obala in Trst sta ostala bizantinska. Slovensko poselitev Krasa in Posočja, ki je nastala v tem času, so poznejše meje lahko prekrojile, odstranile pa je niso.
- Forum Iulii → Friuli – Furlanija
- Carantania – Karantanija
- Sclavi – Slovani
Marke na meji cesarstva
Leta 788 je Karel Veliki osvojil Istro in priključil Bavarsko. Vzhodno mejo cesarstva so varovale marke: Furlanska marka je segala čez Furlanijo, Istro in slovanska ozemlja. Leta 828 so jo razdelili; iz njenih delov so nastale Karantanska, Kranjska in Istrska marka.
Cesar Oton I. je leta 952 ustanovil Veronsko marko, ki je obsegala tudi Furlanijo in Istro, in jo podredil bavarskim vojvodam. Leta 976 je bila ustanovljena samostojna vojvodina Koroška, ki je za nekaj časa prevzela tudi Veronsko marko. Prostor med Alpami in morjem je bil tedaj obmejje nemškega cesarstva, ne italijanska dežela.
- Marca Foroiuliensis – Furlanska marka
- Marchia Carniolae – Kranjska
- Marca Histriae – Istrska marka
- Marca Veronensis – Veronska marka
- Carinthia – Koroška
Oglejski patriarhi, Goriški grofje, Benetke
Cesar Henrik IV. je leta 1077 oglejskemu patriarhu podelil posvetno oblast nad Furlanijo, kmalu pa tudi nad Kranjsko in Istro. Patriarhova država se je imenovala Patria del Friuli. Ob njej so se okrepili Goriški grofje, ki so iz Gorice obvladovali Posočje, Kras, del Istre in velik del Tirolske.
Mesta so se odločala po svoje. Trst se je leta 1382 prostovoljno podredil Habsburžanom, da bi se rešil Benetk. Beneška republika je osvojila istrsko obalo in leta 1420 tudi Furlanijo. Meja med Benetkami in Habsburžani, ki je tod tekla naslednjih štiristo let, ni bila jezikovna meja: na obeh straneh so živeli Slovenci.
- Patria del Friuli
- Grafschaft Görz – Goriška grofija
- Serenissima – Beneška republika
Goriška, Trst, Istra: Avstrijsko primorje
Ko je leta 1500 izumrla rodbina Goriških grofov, je njihove dežele podedoval Maksimilijan I. Habsburški. Goriška, Trst in notranja Istra so odtlej več kot štiristo let pripadali Habsburžanom; leta 1797 so po propadu Beneške republike prevzeli še beneško Istro in Dalmacijo.
Po kratkem obdobju napoleonskih Ilirskih provinc (1809–1813) je leta 1849 nastala kronovina Avstrijsko primorje (Österreichisches Küstenland, Litorale), ki je združevala pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko, mesto Trst in mejno grofijo Istro. Slovenci so jo imenovali kratko Primorje.
- Provinces illyriennes – Ilirske province
- Küstenland – Primorje
- Litorale
Ime, ki je napovedalo zahtevo
Avgusta 1863 je goriški jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli v milanskem časniku L'Alleanza objavil članek Le Venezie. Kraljevina Italija je bila takrat stara dve leti in je segala le do Lombardije; Verona, Benetke, Trentino, Goriška, Trst in Istra so bili avstrijski.
Ascoli je predlagal, naj se vse avstrijske dežele od Gardskega jezera do Kvarnerja imenujejo »tri Benečije«: Venezia Propria, Venezia Tridentina in Venezia Giulia. Z navezavo na rimsko pokrajino Venetia et Histria in na Julijske Alpe je deželam, ki jih Italija še ni imela, dal italijansko ime. Ime ni opisovalo stanja, temveč napovedovalo zahtevo.
- Venezia Propria
- Venezia Tridentina
- Venezia Giulia
Od Julijske Benečije do Julijske krajine
Po italijanski zasedbi leta 1918 je ime Venezia Giulia postalo uradno ime dežele. Slovenci so ga sprva prevajali dobesedno kot Julijska Benečija, nato pa je Josip Vilfan uvedel ime Julijska krajina: krajina pomeni mejno ozemlje, ki ni italijansko.
Ko je Vilfan junija 1921 v rimskem parlamentu dejal, da Venezia Giulia ni zgodovinsko ime, so mu z desnice zaklicali: »Od Julija Cezarja!« Ime Julijska krajina je v slovenščini veljalo vse do druge svetovne vojne, ko sta ga zamenjali imeni Slovensko primorje in Istra.
- Venezia Giulia – uradno
- Julijska Benečija
- Julijska krajina
- Slovensko primorje
Primorska in Furlanija - Julijska krajina
Pariška mirovna pogodba je leta 1947 večji del Julijske krajine dodelila Jugoslaviji; ozemlje se v slovenščini od tedaj imenuje Primorska ali Slovensko primorje. Trst je postal Svobodno tržaško ozemlje in je leta 1954 pripadel Italiji.
Na italijanski strani je leta 1963 nastala avtonomna dežela Friuli-Venezia Giulia, slovensko Furlanija - Julijska krajina. Ascolijevo ime danes označuje majhen del ozemlja, za katerega je bilo skovano: Gorico, Trst in njuno okolico.
- Primorska
- Friuli-Venezia Giulia
- Furlanija - Julijska krajina
Viri
- Ascoli, G. I. (1863): Le Venezie. L'Alleanza, Milano, avgust 1863.
- Kacin-Wohinz, M. (1972): Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918–1921, str. 77.
- Kos, M. (1955): Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja. Ljubljana.
- Šašel Kos, M.: razprave o Claustra Alpium Iuliarum in rimski upravni razdelitvi (Arheološki vestnik).