Mejne službe obeh držav

Finančna kontrola

Financarji

Finančna kontrola je bila ustanovljena z dekretom prestolonaslednika Aleksandra 1. januarja 1921. Združila je finančne službe vseh združenih držav in postala glavni protagonist nadzora rapalske meje. V največjih letih je zaposlovala skoraj 1.400 pripadnikov na slovenskem ozemlju. Imeli so vsa pooblastila za uporabo orožja in aretacijo oseb.

Njeni predhodniki segajo v avstrijsko cesarstvo, kjer so leta 1843 združili mejno stražo in dohodarstveno stražo v cesarsko-kraljevo finančno stražo (K.u.k. Finanzwache).

Carina

Cariniki

Carinska služba Kraljevine Jugoslavije se je pričela leta 1919 z ustanovitvijo 85 carinarnic po celotnem slovenskem ozemlju. Za razliko od finančne kontrole je bila bolje plačana, njena struktura v Sloveniji pa je zaposlovala le 30 % Slovencev.

Leta 1935 je na območju Slovenije zaposlovala 120 carinikov v 51 carinarnicah. Cariniki niso bili zadolženi za nadzor vzdolž meje, temveč le za carinjenje blaga na mejnih prehodih.

Kraljeva jugoslovanska vojska

Obmejna četa — Grenčarji - Graničarji

Znotraj vojske Kraljevine SHS je obstajal korpus obmejnega vojaštva — grenčarji oz. graničarji. Formalno so bili del naborniškega sistema, s patruljiranjem pa so zagotavljali varnost pred napadom, preprečevali vstop nevarnim skupinam in iskali nelegalne prestopnike.

Rapalska meja je veljala za eno izmed varnejših meja kraljevine, zato so sem premeščali številne odlikovane vojake. Bivali so v manjših lesenih vojašnicah (karaulah), zgrajenih nekaj kilometrov narazen.

Regia Guardia di Finanza

Kraljeva finančna straža

Ustanovljena leta 1866, je bila glavni protagonist nadzora italijanske strani meje. Spadala je pod dve ministrstvi — v miru pod finančno, v vojni bi prešla pod obrambno. Nobena druga služba ni imela zakonskih pooblastil za odvzem prostosti oseb ali blaga.

Finančniki so bili med slovenskim prebivalstvom praviloma bolje sprejeti kot ostale italijanske službe, kar se kaže tudi v pogostih porokah s Slovenkami.

Carabinieri Reali in Javna varnost

Karabinjerji in Pubblica Sicurezza

Kraljevi karabinjerji so bili zadolženi za civilne naloge in imeli postaje skoraj v vsakem kraju. Za nadzor meje so bili nameščeni na mejne prehode prve kategorije.

Javna varnost (Pubblica Sicurezza) — danes Polizia di Stato — je skrbela za delovanje mejnih prehodov in koordinacijo služb. Njeni uradi so bili v Tolminu, Podbrdu in Idriji.

Regio Esercito in Milizia Confinaria

Vojska, mejna milica (MVSN) in Guardia alla Frontiera

Regio Esercito (Kraljeva vojska) je varovala državno ozemlje in ni imela neposrednih pristojnosti na mejni črti. S kraljevim dekretom 24. marca 1934 je bila ustanovljena posebna enota Guardia alla Frontiera (GAF), ki je prevzela statično varovanje meje; kot samostojni korpus je bila formalno vzpostavljena s kraljevim dekretom 28. aprila 1937.

Znotraj fašistične paravojaške organizacije MVSN (Milizia Volontaria per la Sicurezza Nazionale) je bila 9. januarja 1927 formalno ustanovljena Milizia Confinaria (MC) — veja, zadolžena izključno za politični nadzor obmejnega območja. Med slovenskim prebivalstvom je bila najbolj osovražena od vseh služb — agresivno je nastopala pri poitalijančevanju in ne le pri mejnem nadzoru. Medtem ko so finančniki tihotapljenje preganjali le z uradniško mirnostjo, so milici nastopali iz ideološke prepričanosti.