Med Dolami, Zavratcem in Vrhom Svetih Treh kraljev

Osnovne informaciije

Zahtevnost: orientacijsko zahtevno brezpotje, označena pot je le Sopot - Vrh Svetih Treh Kraljev
oprema: Običajna planinska oprema
Letni čas: celo leto
turni kolesarji: Dolenje Dole – Ravne pri Žireh, Podklanec, Izgorje, Opale, Vrh Svetih Treh Kraljev, Sopot, Zavratec, Dole
Število ostalin: srednje
Višinska razlika: 300m
Izhodišče: Gorenje Dole
Planinske koče: Vzhodno pod Svetimi Tremi Kralji je planinska koča
Čas: Dole – Zavratec 2 uri, Zavratec – Vrh Svetih Treh Kraljev 2 uri

Opis

Kljub členu rapalske pogodbe, da bo meja potekala po razvodnici (v tem primeru grebenu) je italijanski del komisije za natančno določitev poteka meje dosegel, da so na na skoraj celotnem mejnem območju greben dobili Italijani in mejo tu zakoličili kar krepko na žirovsko stran. Tako so Kraljevini Italiji pripadli zatrepni žepi dolin vodotokov, ki se izlivajo v Sovro, skupaj z njim pripadajočimi naselji. Tudi povirje potoka Črna, ki izvira vzhodno pod Dolami in vas Zavratec je spadala mednje.

Opis poti

Pot pričnemo v Gorenjih Dolah, na označenem odcepu k lovski koči, katera se nahaja v nekdanji italijanski pobočni vojašnici mejne straže. Lahko si jo ogledamo, saj je od našega izhodišča oddaljena le deset minut. Parkiramo lahko ob otočku zabojnikov za smeti, kjer je prostora za par avtomobilov. Pot pričnemo tako, da se usmerimo proti vzhodu, na kolovoz preko polja, ki pa kmalu preide v gozd. Po kilometru zložne hoje (rahel dvig, nato spust) prispemo do roba Dolske planote. Od konca kolovoza stopimo desno skozi goščavo do roba, na pečino Hrečevec, ki okoli 80 metrov pod steno skriva izvir potoka Črna s podvodnim sifonom. Od tu se nam odpre razgled proti Žirovskemu vrhu in Svetim Trem Kraljem. Na enako razglednem »malem« Hrečevcu« v neposredni bližini so imeli Italijani vojaško opazovalnico. Na grebenu sto metrov severneje od malega Hrečevca poiščimo star kolovoz, ki se spusti v dolino Črne in nas pripelje do nenaseljene a vzdrževane kmetije Črna. Desno pod njo (pod kolovozom) v gozdu poiščemo staro stezico po kateri se spustimo v sotesko Črne, prečimo potok in na drugi strani poiščemo gozdno cesto po kateri se vzpnemo na Zavraško planoto. Sredi valujoče pokrajine stoji stara rovtarska vas Zavratec, kmečko naselje, kjer mnoge trdne hiše krasijo umetelno klesani portali. Sredi vasi Pri Možinu je restavrirana kmečka kašča, zraven nje pa stoji obnovljena 'pajštva' - sušilnica sadja. Baročna cerkev na hribu je posvečena sv. Urhu, s častitljivo letnico 1647 nad vhodom. Spogleduje se s sosedom Tomažem na Vrsniku in Vrhom Sv. Treh Kraljev. Nad vasjo, ob glavni cesti proti Dolam so pobočne vojašnice mejne straže v katerih so bili še do nedavnega shranjeni radioaktivni odpadki. Do njih je iz vasi deset minut hoje.
Vrnemo se v vas in se usmerimo proti Spodnjemu Zavratcu. Na prvem odcepu zavijemo desno do Turistične kmetije Vrh. Nadaljujemo desno po kolovozu ob gozdnem robu. Ko se pričnemo spuščati proti zaselku Lom, na senožeti poiščemo mejni kamen drugega reda z oznako 41/91. Smo na trasi nekdanje rapalske meje. Po stezi prečimo senožet, ki pozimi služi kot smučišče. Na desnem robu senožeti ujamemo kolovoz, ki se spušča proti Lomu in ob katerem je še nekaj malih mejnikov. Ko zagledamo kmetijo Lom je na desni strani v leskovju dobro ohranjen glavni mejnik številka 42. Meja se je tu obrnila proti jugu, tekla čez Brnikov log in desno ob Rovtarski Sovri ter pod Medvedjim Brdom čez Trate proti Hotedršici. Mi mejo zapustimo, prečimo glavno cest, ki pelje proti Brnikovem logu in takoj pod hišo ob novi trafo postaji zavijemo na kolovoz levo v gozd in se spustimo do zaselka Sopot na sotočju Popitove in Rovtarske Sovre ob glavni cesti Logatec – Žiri.
Priporočljivo je, da le nekaj sto metrov, niže na levem bregu Sovre obiščemo znan suhi sistem jamskih rovov - Matjaževe kamre. Že iz ceste vidimo slikovito skalno steno s šestimi vhodi. Pri izkopavanjih so tu našli kosti jamskega medveda, bizonov, volkov in jelenov ter ostanke kamnitega orodja ledenodobnih lovcev. Najdbe so stare okoli 50.000 let in veljajo za najstarejše na Gorenjskem.
Vrnemo se do sotočja Sovr in se levo, po markirani poti povzpnemo še na razgleden Vrh Svetih Treh Kraljev. V notranjosti strateško pomembne vzpetine se skriva nedograjen sistem utrdb rupnikove linije, ki si jih je mogoče ogledati. Vhod, ob cesti pod planinsko kočo, je umetno izoblikovan vodoraven rov, ki preseka celoten Vrh. Gradnja je potekala konec tridesetih let v okviru gradnje Jugoslovanskega obrambnega sistema Rupnikove linije in ni bila nikoli dokončana. Pri teh delih so naleteli na jamo Svetih Treh Kraljev, ki je več kot kilometer dolg in 70 m globok splet manjših rovov. Informacije o možnost ogleda po predhodnem dogovoru je moč dobiti na: jdl@jdl.si.
Vrnemo se lahko po poti pristopa, ali za povratek izberemo druge možnosti po obstoječih cestah in poteh. Orientacija ob sposobnosti branja zemljevidov ne bo pretirano zahtevna.