Nad Žirmi, med Mrzlim Vrhom in Vrsnikom

Osnovne informaciije

Zahtevnost: orientacijsko nezahtevno pot, polovica poteka po stranskih neprometnih cestah, označena pot je: Loncmanova Sivka – Žiri –Vrsnik
oprema: Običajna planinska oprema
Letni čas: celo leto
turni kolesarji: Razen redkih odsekov, kjer je možen obvoz, je cel krog primeren tudi za kolesarje.
Število ostalin: srednje
Višinska razlika: 600m
Izhodišče: Gorenje Dole
Planinske koče: Planinska koča na Mrzliku je nedaleč, severno od Loncmanove Sivke, v starih Žireh lahko obiščemo katerega od tamkajšnjih lokalov, na Govejku je gostilna Na Kluk
Čas: Govejk – Loncmanova Sivka 2 uri, Loncmanova Sivka Žiri 1 ura, Žiri – Vrsnik 1,5 ure, Vrsnik –Govejk 1 ura

Opis

Po razvodnem grebenu med Idrijskim in Žirovskim svetom je od nekdaj potekala ločnica med starimi upravnimi enotami, greben je tako od nekdaj delil Goriško od Kranjske. Že pred podpisom rapalske pogodbe so jo zasedli v skladu z določili Vile Giusti in predvsem v okolici cestnih prelazov tudi presegli. Skoraj na celotnem mejnem območju med Petrovim Brdom in Hotedršico je greben dobila Italija in tudi dobršen del njegovih vzhodnih pobočij. Žirovska občina in Župnija sta izgubili 12 naselij: Vasi Govejk, Srnjak, Korita, Pečnik, Ledine, Žirovske Krnice (zdaj Ledinske), Mrzli Vrh (del), Breznica, Osojnica, Dolenji in Gorenji Vrsnik, Idršek ter Žirovnica.

Opis poti

Pot začnemo na Govejku, kjer se cesta, ki pripelje iz Idrije čez Ledinsko Razpotje, prične spuščati proti Žirem. Nedaleč stran je stala nekoč vojašnica finančne straže imenovana po italijanskem junaku iz prve vojne Claudiu Rieru. Danes je, na še vedno z italijanskim zidom ograjenem dvorišču, lep družinski dom. Mi se namenimo proti severu po cesti, ki je bila tako kot številne ostale zgrajena v sklopu gradnje cestnega omrežja 1927 - 1943, ki mimo zaselka Srnjak pripelje do Ledinskih Krnic, kjer nadaljujemo desno do Korit. Za vasjo stopimo na kolovoz in se skozi gozd mimo kmetije pri Cornu, kjer so se odvijali resničnosti šovi Kmetija, dvignemo na Loncmanovo Sivko (987 m). Na mnogih zemljevidih je vrh označen kot Mrzli Vrh, a Mrzli Vrh je ime razloženega naselja v okolici. Takoj nad Cornom naletimo na mejni kamen drugega reda, kar pove, da smo na trasi nekdanje rapalske meje. Nedaleč severozahodno od vrha je bila na razglednem slemenu, kjer se nam odpre pogled na gore od Dolomitov do Kamniško-Savinjskih Alp in Snežnika, vojašnica mejne milice. Mogočna zgradba je bila postavljena tako, da se jo je dobro videlo tudi iz jugoslovanske strani. Njene sledi so danes le skope ruševine v smrekovem gozdičku, saj je bila uničena že med vojno. Med ostanki vojašnice in planinsko kočo na Mrzliku ob cesti je lepo ohranjen glavni mejni kamen številka 38, Pri kmetiji Tušar, zahodno od mejnika pa več vojašnic mejne straže.
Mi se po markirani poti proti vzhodu, nedaleč od mejne črte, spustimo skozi Breznico. Zahodno pod Breznico je prej omenjena vojašnica mejne straže severno pa par korakov s poti, glavni mejni kamen številka 39. Par malih mesnih mejnikov srečamo tudi ob poti do starih Žirov. Iz Žirov nekaj časa sledimo cesti za Logatec, nadaljujemo pa po markirani poti mimo kmetije Pesek in čez Žabje rupe do Vrsnika. Iz gozda na plano stopimo ob ostanku mogočnega zidu vrsniške vojašnice mejne milice – pri Vidicu, kjer danes stoji nova stanovanjska hiša, dolga leta pa je bilo tu planinsko zavetišče. Vzhodno pod njo je bil glavni mejni kamen številka 40, ki pa danes predstavlja te čase v muzejski zbirki o 20. stoletju v Idrijskem muzeju, zahodno v vrtači vrsniške planote pa je bila znova vojašnica mejne straže. V Spodnjem Vrsniku si lahko ogledamo še vedno delujoče italijansko vodno zajetje Prodocove grape.
Do Gorenjega Vrsnika lahko od Vidica stopimo kar po cesti, lahko pa mimogrede obiščemo še cerkev sv. Tomaža, ki dominira na vzpetinici sredi planote. V Govejk se vrnemo po cesti.